Žensko ime odpora
RAZSTAVA

26. OKT – 03. NOV 2023
&
08. NOV – 14. NOV

Alpen-Adria-Universität Klagenfurt/Celovec

V sodelovanju s Slovensko zvezo (SPZ) in celovško univerzo v okviru
mednarodne konference o partizanski umetnosti, ki jo organizirajo
Cristina Beretta, Elena Messner in Markus Gönitzer ter številni partnerji
od 26.10 do 28.10.2023.

Kuratorke in avtorke
Elisabeth Holzinger | politologinja
Gerti Malle | kulturologinja
Vida Obid |
kulturna & prosvetna delavka
Sissi Rausch |
pedagoginja
Helena Verdel |
 kulturna in prosvetna delavka

Postavitev: Hillary Plasch
Oblikovanje in grafika: Walter Oberhauser

Izvir naslova razstave: Marie-Thérèse Kerschbaumer: Der weibliche Name des Widerstands.
Sieben Berichte. Aufbau-Verlag, Berlin und Weimar, 1986.

O RAZSTAVI

Marca meseca pred 80 leti, sredi druge svetovne vojne, je bila v Železni Kapli ustanovljena  koroška veja Antifašistične fronte žena. To je bil pomemben dogodek tako za odpor proti nacističnemu režimu kot tudi trajna spodbuda za slovensko žensko gibanje na tem območju.

Ob tej priložnosti prireja delavnicaMUZEJ (WerkStattMuseum) v Domu Margarete Schütte-Lihotzky razstavo o uporu koroških Slovenk in ga združuje s primeri protinacističnega odpora žensk iz celotne Avstrije.

Sinopsis obeh delov prikazuje tako skupne značilnosti upora kot tudi razlike v družbenih, kulturnih in političnih razmerah na obeh straneh.

Medtem ko so se v drugih državah, ki jih je okupirala Nemčija, proti nacistom pogosto uprli nacionalno usmerjeni ljudje, je bil ta motiv v nemško govoreči Avstriji prvotno večinoma odsoten. Nasprotniki nacizma iz različnih političnih in ideoloških taborov – komunisti, socialni demokrati, meščani in versko motivirani – so imeli opraviti z navdušenimi simpatizerji in upornikom sovražnim prebivalstvom, z denuncianti in fanatičnimi podporniki režima. Povsem drugačne so bile razmere v slovensko govorečem delu Koroške. Po okupaciji Avstrije in napadu nemškega Wehrmachta na Jugoslavijo aprila 1941 se je stopnjevalo zatiranje pripadnikov slovenske narodnosti na Koroškem. Aprila 1942 jih je bilo tisoč deportiranih v nemški rajh, ker so ovirali cilj germanizacije regije. To je podžgalo odpor slovenskega prebivalstva in spodbudilo organiziranje Osvobodilne fronte (OF) tudi na južnem Koroškem. Koroške Slovenke so marca 1943 ustanovile prvi krajevni odbor Antifašistične fronte žensk na Koroškem, se borile proti nacističnemu režimu, za svoje preživetje in pravice žensk.

Namen dvojezične razstave je tudi pokazati, da raziskovanje in vključevanje ženskega odpora v uradno spominsko politiko in raziskave močno zaostaja za prizadevanji nevladnih organizacij in posameznih raziskovalcev in raziskovalk.

Razstavo podpirajo:
KZ-Verband/VdA Kärnten/Koroška | Slovenska prosvetna zveza |
Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora |
Zveza slovenskih organizacij | Zveza slovenskih žena