Hiša KPÖ

Strankarska hiša za sorodne organizacije

Potem ko se je leta 1952 tiskarna preselila v Gradec, je nekdanja hiša Volkswille postala hiša KPÖ. Ko so razgradili tiskarski stroj, je nastala velika dvorana za strankarske prireditve, pa tudi za filmske predstave. V hiši so bili samo še uredništvo časopisa, posamezni členi KPÖ Koroška ter sorodne skupine. Sem štejeta Zveza demokratičnih žena ali pa Kinderland (Junge Garde) – Dežela otrok. Poleg teh organizacij pa je imela tu svoje mesto tudi nadstrankarska Zveza kacetnikov (KZ-Verband), katere svetovalna dejavnost je napolnila hišo z življenjem.

Novega življenja je v hišo prinesel odblesk antiavtoritarne revolte iz leta 1968. Na začetku 1970ih let so hišo koristili mladi aktivisti in aktivistke posebno še med vrhuncem narodnostnega konflikta na Koroškem (1970-1972), pa tudi kasneje. V Ljudskem domu so tedaj urejali kulturno-politično pomembno (sprva slovensko, kasneje dvojezično) revijo Kladivo (1970-1989) v lastni režiji. V tem okolju so k vprašanju manjšinske politike pripravili spomenico (1998), s katero so lahko končali interni prepir KPÖ (kominformovski konflikt) iz leta 1948.

Marginalien:

Spomenica k vprašanju manjšinske politike: Kominformovski konflikt (1948ff.) je v KPÖ povzročil globoko krizo, ki je postala preizkusni kamen za manjšinsko politiko celotne stranke. Posebno še partizane, ki so bili do tedaj zavezniki, so konec 1940ih let difamirali in jih izključevali. Šele z opravičilom zveznega vodstva KPÖ pri nekdanjih članih iz vrst koroških Slovencev in z memorandumom leta 1998 v Ljudskem domu se je prepir polegel.

Zveza demokratičnih žena (BDFÖ) je stranki sorodna ženska organizacija. Regionalna uprava BDFÖ na Koroškem je imela sedež v hiši KPÖ.

Kinderland (Junge Garde), ustanovljena leta 1946, je bila organizacija, sorodna KPÖ. Organizirala je počitniška bivanja za otroke. Danes obstajata samostojni društvi Kinderland še na Dunaju in na Štajerskem.

Zveza avstrijskih antifašistov in antifašistk, borcev in bork v uporu ter žrtev fašizma, na kratko KZ-Verband (Zveza kacetnikov) je nadstrankarska organizacija, ki je dlje časa imela sedež v Ljudskem domu. Od leta 1945 je zveza aktivna v oskrbovanju žrtev in v spominskem delovanju v Avstriji.

Naslovna slika (oktober 1970) revije Kladivo v slovenščini. Revija je veljala za ultralevo, izdajali pa so jo mladi aktivisti in aktivistke. Ta naslovnica je povzročila nekaj razburjenja, tako da je socialdemokratski deželni glavar Hans Sima poklical na zagovor pisatelja Janka Messnerja, očeta Mirka Messnerja, glavnega pobudnika revije Kladivo.