Zgodovina metamorfoze
Biografijo Ljudskega doma zaznamujejo številni načini uporabe in sprememb.
Razvoj hiše se začenja leta 1950 kot tiskarniško in založniško poslopje dnevnika Volkswille, glasila komunističnega delavskega gibanja.
Potem ko se je tiskarna Volkswille preselila v Gradec, se je nekdanje založniško poslopje prelevilo v hišo KPÖ in postalo je mirneje. Edinole organizacije, ki so bile blizu KPÖ, so med letoma 1950 in 1970 koristile hišo.
Ob gibanju iz leta1968 je hiša v 1970ih letih zaživela predvsem po zaslugi mladih aktivistk in aktivistov iz okolja KPÖ. Tedaj je bil v hiši tudi sedež kulturno-političnega glasila Kladivo, za katerega so nabavili tudi moderen offset tiskarski stroj.
Nove spremembe na hiši so nastale po letu 1994, ko je Zvezna republika Nemčija leta 1989 razlastila KPÖ. Stranka je bila torej prisiljena, dati prostore v najem. Vselila sta se klagenfurter ensemble (ke, do leta 2004) in od leta 2000 Balkanski klub (do leta 2015), ki so ga obiskovali predvsem migranti iz bivše Jugoslavije.
Od pribl. leta 2007 je Ljudski dom z najemniki, ki so sledili, postal prireditveno poslopje. Društvi Ballhaus in Volxhaus sta prirejali številne koncerte in kulturne prireditve. Obenem pa je hiša dajala prostor združenjem, kot je npr. Delovna skupnost proti desnemu ekstremizmu Koroška proti ustaškemu in nacističnemu srečanju v Pliberku. Od leta 2004 nastaja hišna knjižnica s težiščem na antifašizmu.
Trenutno zadnja faza se je začela s spremembo Ljudskega doma v izobraževalni center (jezikovna kavarna VOBIS od leta 2015) in z ustanovitvijo društva DelavnicaMUZEJ (2022) tudi v razstavni prostor. Dvojezično gledališče Rampa (julij 2023) se je vselilo, ko je Slovenska prosvetna zveza najela prireditveni prostor. Še ne dolgo tega je hiša dobila ime Ljudski dom Margarete Schütte-Lihotzky (od leta 2022).