Pionirka socialne gradnje
Margarete Schütte-Lihotzky (1897-2000) je svoj interes za socialno gradnjo razvila že med svojim študijem na šoli za umetnostno obrt na Dunaju (1915-1919). Zanjo arhitektura ni bila zgolj zunanja oblika, poslopja naj bi bila obenem eficientna in funkcionalna. Prvi avstrijski arhitektki je bilo pomembno, da s pomočjo arhitekture oblikuje vsakdanjik ljudi. Ob tem se je angažirala posebno za zapostavljene skupine v družbi: za delavke in delavce, ženske in otroke. Za frankfurtsko kuhinjo, ki jo je izumila leta 1926, je bila Margarete Schütte-Lihotzky deležna mednarodnega priznanja. Po vsem svetu se je proslavila z opremo prostorov za otroke ter s socialno gradnjo.
Leta 1939 se je pridružila komunističnemu uporu proti nacifašizmu. Bila je izdana, zaprli so jo in obsodili. Na srečo je preživela nacistični režim v ženskem zaporu v Aichachu na Bavarskem (1943-1945).
Leta 1948 je KPÖ naprosila Margarete Schütte-Lihotzky, da naj skupaj s Fritzem Webrom naredi načrt za tiskarniško in založniško stavbo za Volkswille v Celovcu. Za ta častni projekt je vsakih štirinajst dni potovala z vlakom na Koroško.
Podpisi pod slikami in razlage
Abb. 1
Margarete Schütte-Lihotzky v svojem dunajskem stanovanju (1981)
© Margherita Spiluttini
Abb. 2
Portret Margarete Schütte-Lihotzky
© Dokumentacijski arhiv avstrijskega upora (foto 03820-001)
Marginalie
„Vedno sem se hotela ukvarjati s stanovanjsko gradnjo, hotela sem ustvarjati vsakdanje okolje za ljudi.“ (Margarete Schütte-Lihotzky)
Marginalie
Poleg socialnega je bil za Margarete Schütte-Lihotzky pomemben tudi umetniški aspekt. Ko je vse odgovarjalo funkcionalnosti gradbenega projekta, se je lotila umetniške oblike. Margarete Schütte-Lihotzky je bila prepričana, da arhitektura vpliva na človeka. Mnenja je bila, da: „ … človek sploh ne more uiti prostorom, ki ga obdajajo, in prostorska umetnost je arhitektura.“
Abb. 3
Margarete Schütte-Lihotzky ob svojem 95. rojstnem dnevu na obisku v Celovcu.
© KPÖ Koroška, slikovni arhiv
Marginalie
Ko je Margarete Schütte-Lihotzky leta 1997 praznovala svoj 100. rojstni dan, je izjavila: Leta 1916 „ni nihče verjel, da bodo kdajkoli poverili žensko z gradnjo hiše – niti jaz sama.“
Marginalie
Dunajsko naselitveno gibanje se je razvilo okoli leta 1918 kot reakcija na lakoto in pomanjkanje stanovanj, ki ju je povzročila prva svetovna vojna. Na tisoče prebivalcev Dunaja je na robovih mesta in v lastni režiji, da bi se lahko oskrbovali sami, postavilo naselbine, zgrajene pretežno iz desk.
Abb. 4
Osnovna hiša tipa 4, izdelan model v meri 1: 1 za 5. dunajsko razstavo urejanja vrtičkov, gradnje naselij in stanovanj na trgu pred mestno hišo (1923)
© Zveza vrtičkarjev Avstrije
Marginalie
„V naselitvenem gibanju sem se prvič zavedla, da delo znotraj določene skupnosti za skupne cilje izboljša življenjske cilje ljudi in jih bistveno uresničuje; zame se to dejstvo do danes ni spremenilo.“ (Margarete Schütte-Lihotzky)
Marginalie
Frankfurtska kuhinja je kompaktna delovna kuhinja s težiščem na funkcionalnosti in velja za predhodnico današnje moderne kuhinje. Leta 1926 jo je razvila Margarete Schütte-Lihotzky v okviru programa za načrtovanje mesta in stanovanjsko gradnjo Neues Frankfurt (Novi Frankfurt). Namen je bil, da se z optimiranjem opravljanja dela omogoči učinkovito gospodinjstvo, prilagojeno industrijskim procesom. Prvič so uporabili standardizirane module, kar je sprožilo masovno produkcijo kuhinj in učinkovito koriščenje stanovanjskega prostora.
Marginalie
Margarete Schütte-Lihotzky pogosto reducirajo na izum frankfurtske kuhinje. Rekla je: „Če bi bila vedela, da bodo vedno vsi govorili o njej, bi tiste preklete kuhinje nikoli ne naredila.“
Abb. 5
Informacijski list mestne svetovalnice za „kuhinje, ki olajšajo delo“ v Frankfurtu na Maini (1927)
Abb. 6
Frankfurtska kuhinja
Iz: Das neue Frankfurt, 5/1926-1926
Jezik v ženskem zaporu v Aichachu (Bavarska)
Vir: Risba iz zaporniške knjižice Margarete Schütte-Lihotzky, nedatirano
© Margherita Spiluttini
Marginalie
Za časa nacifašizma se je Margarete Schütte-Lihotzky angažirala v komunističnem uporu. Leta 1941 je bila izdana, zaprli so jo in jo leta 1943 obsodili na 15 let ženskega zapora v Aichachu na Bavarskem. Zapornice so med seboj komunicirale po straniščni cevi s pomočjo v zaporu razvitega posebnega jezika.
Marginalie
„Po osvoboditvi leta 1945 se je zame začelo novo življenje, vsekakor sem sprva občutila tako, kot da bi bilo to drugo življenje.“
Abb. 7
Margarete Schütte-Lihotzky, identifikacijska fotografija glavne gestapovske postaje na Dunaju (1941)
© KPÖ Koroška, slikovni arhiv