Spomeniki alternativne kulture
Ljudski domovi so nastajali proti koncu 19. in na začetku 20. stoletja v mnogih evropskih mestih, pobudniki pa so bili pripadniki socialističnega delavskega gibanja. To so bili socialni kraji, kjer so se ljudje lahko zbirali politično svobodni in brez prisile konzumiranja. Ljudski domovi iz tega časa so zato arhitektonsko zelo različni – tipičnega stila ljudskih domov ni. Skupne pa so jim raznolike možnosti rabe: Ljudski domovi niso služili le organiziranju političnih interesov, temveč tudi izobraževanju in družabnosti.
Ljudski dom v Celovcu so postavili leta 1950 in ga uporabljali sprva kot tiskarno in založniško hišo. Ko se je tiskarna izselila, so stavbo prenamenili, zato se v nekaterih aspektih razlikuje od ‚klasičnih‘ ljudskih domov. Z vzorniki iz preteklosti pa so skupne značilnosti, kot so mnogostranska uporaba prostorov v več nadstropjih, polodprti značaj ali pa socialistični način porazdelitve uporabe.
V Celovcu je bil Ljudski dom od vsega začetka kraj alternativne kulture. Danes je v njem kraj srečanja koroških Slovenk in Slovencev ter migrantov in migrantk, iniciativ spominske kulture ter političnih organizacij opozicije. Prav tako nudi prostor subkulturnim oblikam izražanja kot tudi dvojezičnemu gledališču in mednarodnim jezikovnim kavarnam.
Dejstvo, da različne skupine skupaj koristijo poslopje, privede tu in tam do interesnih konfliktov, obenem pa nastajajo priložnosti za izmenjavo mnenj, nove ideje in sinergije.