Razstava-instalacija umetniških fotografij in citatov iz literarnih besedil ponuja vpogled v del dolgo skrite zgodovine Koroške. Z romani, dramami, pismi, spomini in pesmimi iz Avstrije, Francije, Češke, Slovenije in Srbije dokazuje, da je literatura – gozd listov, ki je zrasel prav tako kot dejanski prostrani gozd, ki je obdajal izkrčeno območje koncentracijskega taborišča – sposobna intenzivnega vpogleda v »gradbišče smrti«.

Vsa besedila, umetniško posredovana na instalacijski razstavi, pričajo o boju za dojemanje tabuiziranega kraja množičnega nasilja. Vizualno se razstava z umetniško fotografijo (Dana Rausch) približa artefaktom in ostankom koncentracijskega taborišča na severnem Ljubelju ter jih preplete z deli Julije Jost, Aloisa Hotschniga, Andréja Lacaze, Petre Kohlenprath, Marjana Štikarja, Ivana Ivanji, Erwina Riessa, Petra Gstettnerja, Františka Janoucha in mnogih drugih.

Leta 1943 je SS na Ljubelju ustanovila »podružnico« koncentracijskega taborišča Mauthausen z lokacijami na obeh straneh prelaza. Danes sta na slovenski strani spominsko obeležje in skrbno urejen muzej. Na severni strani se po zaslugi uspešnega spominskega dela Komiteja Mauthausen Kärnten/Koroška s spominskimi ploščami, talnimi ploščami, umetniškimi posegi in vodenimi ogledi intenzivno obravnava vprašanje suženjskega dela na bivšem gradbišču predora. Umetniška razstava in njen spremljevalni program sta posvečena tudi vprašanju, ali ni morda čas, da koncentracijskemu taborišču-dvojčku sledi sodobni muzej-dvojček, da se z muzejskimi sredstvi zoperstavi težnji po pozabi.

Podpirajo: